Poglejmo nekaj zanimivosti o prestopnem dnevu in letu:
1. Zakaj sploh imamo prestopna leta?
Prestopna leta so uvedli zato, da se koledarsko leto ves čas ujema z letnimi časi. Zemlja se okoli svoje osi zavrti v enem dnevu oziroma v 24 urah. Obhodni čas Zemlje okoli Sonca pa traja eno leto oziroma 365 dni in šest ur. Če ne bi uvedli prestopnih let, bi se zaradi teh dodatnih šestih ur letni časi počasi začeli zamikati. Za četrtino dneva daljše leto je tako potrebno vsake štiri leta ‘popraviti’, kar naredimo z dodajanjem 29. februarja na koledar. A tudi to ni povsem dovolj. Če bi se držali tega pravila, bi bilo prestopnih let preveč, zato velja pravilo, da leta, ki so deljiva s 4 in 100, niso pa deljiva s 400, niso prestopna. Hiter izračun pokaže, da bi se brez prestopnih let naš koledar v 100 letih zamaknil kar za 24 dni, kar pa ni malo!
2. Vse se je začelo z Julijem Cezarjem
Vse skupaj se je začelo v času velikega Julija Cezarja, ki je prenovil koledar, ko je ugotovil, da prihaja do zamikanja letnih časov. Takrat se je leto končalo februarja, zato so v prestopnem letu zadnjemu mesecu dodali še en dan. Prvo prestopno leto naj bi praznovali 46. leta pred Kristusovim rojstvom. Ena od zgodb sicer pripoveduje, da so v julijanskem koledarju imeli vsi meseci po 31 in 30 dni (izmenjaje). Ko je Julija Cezarja zamenjal Avgust, je bil ta ljubosumen, ker ima julij 31, avgust pa zgolj 30 dni. Zato je februarju odščipnil še en dan in ga dodal avgustu. Od takrat naprej je imel februar v normalnih letih 28 dni, v prestopnem letu pa 29 dni.
A se je kmalu izkazalo, da ima tudi julijanski koledar precej nenatančnosti. Če so sprva predvidevali, da Zemlja Sonce obkroži v 365 dneh in 6 urah, so natančnejši izračuni pokazali, da je ta čas v bistvu 11 minut krajši. V 16. stoletju so to ugotovili znanstveniki, zato se je papež Gregor XIII. odločil, da je čas za nov koledar – gregorijanski, v katerem je določil, da so prestopna vsa leta, ki so deljiva s 4, z izjemo tistih let, ki so deljiva s 100. A tudi pri teh so izjeme – prestopna so tista leta, ki so deljiva s 400. Gregorijanski koledar uporabljamo še danes.
3. Kako je s prestopnim dnevom v drugih koledarjih?
V modernem iranskem koledarju, ki je sončev koledar, velja, da v 33-letni cikel dodajo osem prestopnih dni. Indijski koledar, bangla kolendar, ki velja v Bangladešu, pa tudi še nekaj drugih, se prilagajajo gregorijanskemu koledarju in poskrbijo, da je prestopni dan vedno nekje v bližini 29. februarja v našem (gregorijanskem) koledarju.
4. Vraže, ki se držijo prestopnega leta
V številnih državah se držijo ljudske vraže, da prestopno leto ne velja za preveč uspešno leto. Tako so še pred desetletji v sosednji Italiji, pa tudi v Grčiji, verjeli, da zakoni, ki se sklenejo na prestopno leto, nimajo svetle prihodnosti. Podobne vraže poznajo tudi Skandinavci, a ljudje vanje vedno manj verjamejo. Na Škotskem mnogi verjamejo, da je živina, ki se rodi na prestopno leto, slabša oziroma šibkejša.
5. Na prestopni dan lahko ženska zaprosi fanta
Še ena zanimivost prihaja s severa Evrope. Na Irskem naj bi ženske imele pravico, da lahko na prestopni dan zaprosijo svojega izbranca. To pravico naj bi jim izborila svetnica Brigita Irska, ki je Svetega Patrika prosila, da ženskam, ki morajo več let čakati na snubitev, omogoči, da prevzamejo pobudo in same zaprosijo bodočega moža. Ta naj bi prisluhnil njeni prošnji, a ker je šlo za zelo občutljivo zadevo predlagal, da imajo to možnost ženske le na en dan vsake štiri leta. Tradicija se je nato prenesla še na druge države. Na Danskem mora moški, ki zavrne snubitev, ženski plačati ‘odškodnino’, in sicer 12 parov rokavic, da bo lahko zakrila svojo sramoto.
V modernejši družbi teh dilem ni več, saj tradicija, da mora moški zaprositi žensko, ni več tako zelo močna. Kljub vsemu pa v marsikateri državi velja, da je prestopno leto pravi trenutek, da ženska vzame vajeti v roke in obotavljajočega partnerja končno zaprosi. Če slednji privoli, pa nikar ni dobro hiteti s poroko. Ta naj se odvija šele v naslednjem letu, saj prestopna leta ne veljajo za ‘srečna’.
6. V Sloveniji imamo 1322 smolčkov
V Sloveniji ljudem, ki so rojeni na prestopni dan, pravimo smolčki, ker imajo to smolo, da praznujejo rojstni dan le vsake štiri leta. Na začetku je to za mnoge smola, ker nimajo toliko rojstnodnevnih zabav, kot bi si jih morda želeli, pozneje to postane prednost, saj lahko nekdo, ki se je rodil na prestopni dan leta 1956 in bo jutri dejansko star 60 let, reče, da je star komaj 15. Toliko 29. februarjev je namreč doživel.
Od prebivalcev Slovenije, ki so 1. januarja 2015 prebivali v Sloveniji, se jih je 29. februarja rodilo 1322, so sporočili s Statističnega urada RS. Po svetu naj bi bilo smolčkov dobre štiri milijone, verjetnost, da se rodite na prestopno leto pa je ena proti 1461.
7. Družine, ki jih je zaznamoval prestopni dan
In čeprav je verjetnost majhna, se dogajajo tudi neverjetne družinske zgodbe. Karin Henriksen z Norveške je rodila kar tri svoje otroke na prestopni dan – najstarejša hčerka je rojena 29. februarja 1960, sinova pa 29. februarja 1964 in 1968. Tri otroke, ki so se rodili na prestopne dneve, imata tudi Davidu in Louise Estes iz ameriške zvezne države Utah. 29. februarja 2012 se jima je rodila hčerka Jade, štiri leta pred tem sin Remington in 29. februarja 2004 najstarejši sin Xavier.
Zanimiva je tudi zgodba družine Keogh z Irske. Dedek se je rodil 29. februarja 1940, njegov sin 29. februarja 1964, vnukinja pa 29. februarja 1996.
8. Kako je z rojstnim dnevom, če ste rojeni na prestopni dan?
V normalnih letih mnogi smolčki izberejo sami, ali bodo praznovali 28. februarja ali 1. marca. Nekateri praznujejo kar na oba datuma. Nekateri se ravnajo po uri rojstva, kar pomeni, da v primeru, če so rojeni pred poldnevom, praznujejo 28. februarja, če so rojeni popoldan in zvečer, pa 1. marca.
Zmeda, ki lahko nastane, je takrat, ko smolček postanete polnoleten na normalno leto. V Sloveniji tako velja, da se za 18. rojstni dan šteje 1. marec, takšna pa je praksa v večini držav.
9. Peticije, da bi 29. februar postal dela prost dan
Učitelj iz Marylanda v ZDA Karl Savage je leta 2008 sprožil peticijo, s katero bi razglasili prestopni dan za dela prost dan. Njegov predlog je podprlo bolj malo ljudi, saj so mnogi zavrnili njegovo tezo, da na ta dodatni delovni dan opravimo delo brezplačno, če imamo v pogodbi določene letne zneske. Opozoril je, da ta dodatni delovni dan dobijo plačan le tisti, ki so plačani na ure.
Podobno peticijo je sproži tudi Britanec Daniel Belfield, ki je prepričan, da bi morali delavci na ta dan počivati. “Delavci s fiksnimi letnimi ali mesečnimi zneski ta dodatni dan delajo brez dodatnega plačila,” opozarja Belfield, a tudi njegov poredlog je podprlo bolj malo ljudi.
O tem, ali delamo zastonj na prestopni dan ali ne, so zelo različne razlage. Mnogi menijo, da je februar že tako kratek mesec in da smo februarja “preplačani”. Ne glede na vse to pa zagotovo velja, da boste februarja na prestopno leto pri nakupu mesečne karte za fitnes ali aerobiko pridobili en dodaten dan.
10. Zanimivejši dogodki, ki so se odvili na prestopno leto
Ker so prestižne filmske nagrade oskarji trenutno zelo popularni, začnimo z letom 1940, ko je prvega oskarja dobila temnopolta oseba. In sicer je za svojo vlogo v filmu V vrtincu (Gone with the Wind) nagrado dobila Hattie McDaniel.
Leta 1960 je mesto Agadir v Maroku prizadel katastrofalen potres, v katerem je umrlo več tisoč oseb. Leta 1996 se je končalo skoraj štiriletno obleganje Sarajeva.
Leta 2012 so bila zaključena gradbena dela na stavbi v Tokiu (Tokio Skytree), ki je s 634 metri najvišji stolp na svetu.
vir: 24ur
