Depresija se kaže na različne načine, nikoli ne vpliva le na razpoloženje. Pogosto spregledani znaki so naslednji …
NEMIR
Žalost, brezvoljnost, pomanjkanje energije, pravzaprav bi dneve najraje prespali. Tako si depresivnega človeka predstavlja večina.
Dr. Julije Holland, avtorica knjige Moody Bitches: The Truth About the Drugs You’re Taking, the Sleep You’re Missing, the Sex You’re Not Having, and What’s Really Making You Crazy, opozarja, da obstaja tudi tip depresije, kjer je prisoten nemir.
Posledično neurejen ritem spanca oz. slab spanec ali povsem neutemeljena razdraženost in jeza. Zadnje se je pokazalo predvsem pri posameznikih, pri katerih je depresija prisotna zelo dolgo, pravi raziskava. Pacienti so poročali o povsem običajnih napadih jeze, kjer je prišlo do prepira, do tega, da so zaradi jeze metali stvari. (Vir: jamanetwork.com/journals/jamapsychiatry/fullarticle/1737169)
Pozorni bodite torej tudi na spalni vzorec in nivo energije, ne le na slabo voljo in žalost.
POČASNOST
Tudi povsem preprosta opravila nenadoma vzamejo veliko več časa, kot bi pričakovali, vendar za to ni opaznega razloga (vsaj tako se vam zdi). Bodite torej pozorni, če si vi ali vaš bližnji težko zapomni opravila, če jim težko sledi ali jih težje opravlja, če je razmišljanje počasno in če nenadoma ni nobenih novih idej …
Dr. Pearson prav tako pravi, da se pri osebah z depresijo upočasni tudi gibanje. »Depresija dobesedno upočasni celoten sistem – telo postane depresivno in motorične spretnosti se upočasnijo.«
Povezavo med počasnostjo in depresijo je pokazala tudi ena izmed študij, ki je pod drobnogled vzela 4.500 oseb, starejših od 60 let. Raziskovalci opozarjajo, da so starejše osebe izpostavljene večjemu tveganju za težave z motoriko, kar je še en od razlogov, zakaj je potrebno čim prej poiskati pomoč. (Vir: academic.oup.com/occmed/article/61/3/209/1511172)
FIZIČNE BOLEČINE
Ki si jih oseba navadno ne zna razložiti.
Povzročajo jih lahko čustva, še posebej, če se jih vztrajno tlači, pravi dr. Adria Pearson z univerze v Koloradu. Potlačena čustva lahko povzročijo izbruh jeze ali pa se izrazijo kot fizična bolečina: glavobol, bolečina v trebuhu, bolečine v sklepih, hrbtenici … (Vir: www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC486942)
»To ne pomeni, da je vse v vaši glavi,« opozarja Pearsonova. »Bolečine so resnične. Depresija pa lahko stanje poslabša ali obratno.«
Da bi izločili resnično telesno bolezen, denimo hujše okužbe, je potrebna laboratorijska preiskava.
Za konec pa še nekaj dejstev, ki jih imejte v mislih, če se srečate z depresijo …
NEKAJ DEJSTEV, NA KATERA NE POZABITE:
Depresija je ena najpogostejših čustvenih motenj.
Za depresijo lahko zboli kdorkoli, ne glede na starost, izobrazbo, status …
Nekatere bolezni, kot so hujše okužbe, lahko povzročijo podobne simptome kot depresija.
Depresivni ljudje ne (z)morejo sami sebe prisiliti, da bi se počutili bolje.
Depresivnim ljudem tudi prav nič ne pomagajo stavki, da bo jutri že bolje.
Vedno je potrebno ustrezno zdravljenje, sicer lahko postanejo simptomi kronični in močnejši.
Za zdravljenje in ozdravitev je potreben čas.
Za osebo z depresijo, je dobro, da si zastavlja uresničljive cilje in ima načrt za vsak dan posebej.
Dobro je tudi, da se udeleži dejavnosti, ki jo veselijo in premaga željo po umiku v samoto.
Za osebo z depresijo je pomembna tudi skrb za zdravo življenje, za zdravo prehrano in redno telesno dejavnost ter za dober spanec.
Oseba z depresijo potrebuje dobrega poslušalca. Ko vam zaupa neprijetne občutke, ne obsojajte in ne odgovarjajte s/z: kaj si tako občutljiv/a; ah, pozabi; daj no, ne pretiravaj …
In redne stike. Če opazite znake depresije pri bližnjemu, ostanite v rednem stiku oz. ga/jo nagovorite v skupne aktivnosti.
Pomembno: samomorilske misli vedno vzemite resno! Če je treba, pokličite tudi nujno medicinsko pomoč.
vir: AKTIVNI.SI
