Turški ulični prodajalci sladoleda niso običajni prodajalci, in vsak, ki kdaj obišče to deželo, mora obvezno naročiti kepico originalnega turškega sladoleda pri uličnem prodajalcu. Zakaj? Ker pokurimo vse kalorije, še preden ga poizkusimo.
V Turčiji so sladoled jedli že v starih časih. Njihova sladica, imenovana karsamba, velja za prednika današnjega sladoleda. Šlo je za sneg, ki so ga pozimi shranjevali v razpokah v gorah, poleti pa v posodah za kuhanje sadja, ki so ga oplemenitili s sladkornim sirupom.
Sladoled je simbol Turčije, originalni turški sladoled pa se imenuje dondurma (turška beseda za sladoled), ki pa ni prav nič podoben sladoledu, kot ga poznamo v naših logih. V nasprotju z našim se ta topi izjemno počasi, kosajo ga z nožem in jedo z vilicami.
Njegovi ”skrivni” sestavini sta salep, prah, ki ga pridobivajo iz korenin divje orhideje (sladoledu daje gostoto), ter mastika, smola ebenovinaste barve z močno aromo. Sladoledu dodajo tudi sladkor in mleko.
Strežejo ga običajno spretni ulični prodajalci, ki so atrakcija sami po sebi in vam v značilnih nošah sladoleda ne postrežejo na običajen način, temveč pogosto uprizorijo pravcati šov za gledalce ter se pri tem igrajo ne samo s sladoledom in korneti, temveč tudi z vašimi živci. Hranijo in mešajo ga v globokih posodah z dolgimi palicami, spominja pa na vlečeno testo.
vir: MOŠKI SVET
