Verjetno ste že slišali, da paradižnik ne spada med zelenjavo, ampak med sadje. Temu, da je paradižnik zelenjava nasprotujejo botaniki, ker užitnim delom, nastanejo s oploditvijo cveta, tako na nastane sadež.
Nekaj več o gojenju
S sejanjem paradižnika začnemo že v drugi polovici februarja, zadnji rok pa je do konca marca. Sadika se razvija od 60 pa do 70 dni, če pa ni temperature višje od 25 stopinj, pa lahko še dlje časa.
Ko sadimo paradižnik je pomembno, da je med rastlinami razdalja vsaj 70 centimetrov, saj so v nasprotnem primeru odlični pogoji, da se razvijejo različne bolezni. Ko sadimo sadike je pomembno, da spremljamo kakšna je zunanja temperatura. Za saditev je ugodna, da je čez dan okoli 20, ponoči pa se ne sme spustiti pod 10 stopinj.
Kot osnovno gnojilo uporabite hlevski gnoj, kompost ali kupljena organska gnojila. Ker vsebujejo premalo kalija, ga še dodatno pognojite s kalijevimi gnojili. Ko je zelo vroče, moramo v rastlinjaku takoj, ko so nastavljeni prvi plodovi, zagotoviti dovolj kalcija.
Med paradižnik lahko sadite solato, ter motovilec ali špinačo. Pomembno je tudi, da poznate njegove dobre in slabe sosede, da ne bi prišlo do kakšnih prenosov bolezni.
Kateri so njegovi dobri in slabi sosedje?
Njegovi dobri sosedje so: Bobo, bučke, cvetača, čebula, česen, črna redkev, kolerabica, kumare, fižol, motovilec, hren, radič, peteršilj, por, redkvica, redkev, solata, špinača, špargelj in zelena. Pa tudi bazilika, meta, koper, drobnjak, ognjič, timijan, melisa in žajbelj.
Ne svetujem pa vam, da bi v njegovo bližino posadili: Greh, krompir, sladki komarček, zelje, jajčevce, kumino, rdečo peso in pelin. Pa tudi: Ohrovt, sladka koruza, korenček in papriko.
