Korenje spada v vrsto korenovk. Najbolj užiten pa je koren, ki je lahko obarvan rumene, oranžne ali bele barve. Obstajajo pa tudi sorte, ki so vijolične. Korenje naj bi prihajal iz Nizozemske, kjer naj bi začeli na večje pridelovati v srednjem veku.
GOJENJE
Najbolje raste na lahkih in globokih tleh, le tako lahko razvije velike in močne korenine. Pomembno je, da pred setvijo ne gnojimo tla s hlevskim gnojem, tako kot velja tudi za čebulo, ki smo jo spoznali prejšnji teden. Raje ga pognojite s kompostom, mineralnim gnojilom ali lesnim pepelom. Slednji vsebuje kalij, ki pa ga korenček močno potrebuje za svojo rast.
Sejemo ga od začetka marca pa do junija. Seme kali tudi do štiri tedne. Zanj je dobro, da ga sejemo skupaj s še kakšno drugo zelenjavo, saj je sam sebi slab sosed. Sejemo ga lahko s čebulo, solato, redkvico, grahom, porom, zeljem, … Najbolje pa raste, če ga sejemo skupaj s koprom. Rad ima vlažna tla. Poberemo pa ga jeseni.
DOBRI IN SLABI SOSEDJE
Dobri sosedje korenčka so blitva, čebula, črna redkev, por, radič, redkvica, česen, solata, endivija, grah, zelje, koleraba, por, bob, redkvica, špinača in paradižnik. Od začimb pa lahko poleg korenčka posadite drobnjak, majaron, meta, ognjič, lan, koriander, rožmarin, žajbelj in pelin.
Dobre sosede smo že spoznali, sedaj pa je čas, da spoznamo še vso zelenjavo in začimbe, ki je ni priporočljivo saditi poleg korenčka. To pa so peteršilj, rdeča pesa, janež, koper in zelena.
