Že nekaj časa sem čakala na turško serijo, ki me bo prepričala in bom komaj čakala njeno naslednjo epizodo. Tako, kot se mi je pred časom zgodilo, najprej s serijo Anne (Mama) in nato še s Sen Anlat Karadeniz (Rešeno življenje). Ko je bilo napovedano, da prihaja serija Cennetin Gozyaslari (Solze v raju), sem bila odločena, da jo bom spremljala. Saj se mi je zdela zanimiva, ko so jo napovedovali v Srbiji, ter Bosni in Hercegovini. Že zatemnjena slika na Pink Plusu, mi je dala za misliti, da bo serija kmalu v Sloveniji. In res je prišla nekaj mesecev kasneje. Spremljala sem 5-6 epizod, nato pa sem ugotovila, da me je razočarala. Seriji je vedno potrebno dati možnost in si pogledati vsaj 3-4 epizode, da ti zleže pod kožo in meni ni.
Ko je bilo napovedano, da prihaja Fatmagulun Sucu Ne? (Izgubljena čast), sem začela spremljati to serijo. Če jo začnem spremljati od prve epizode, je ta izjemno dolgočasna, nato pa se v drugi oziroma tretji le začne bolj dogajati, da ne govorim, kakšno dogajanje je sedaj. Serija me je prepričala. Nato so jo začeli predvajati po dve epizodi. Po resnici ne maram tega, da se dnevno predvajata po dve epizodi, ampak sem “preživela”. Predvsem, ker me je pritegnila tako zelo, da bi se ji sedaj težko odpovedala. Kerem in Fatmagul sta prekrasen par, Mukades pa s svojimi izpadi pošteno nervira. Ko sta se predvajali po dve epizodi, se je velikokrat zgodilo, da sem komaj čakala še na drugo epizodo. Sedaj, pa ko se predvaja le ena, pa mi manjka še druga. Saj se epizoda velikokrat konča zelo napeto in sedaj je potrebno čakati na naslednji dan, da vidimo kakšno je nadaljevanje.
Prejšnji teden, pa se je začela predvajati še romantična serija Sen Cal Kapimi (Ko potrka ljubezen). Če bi serijo ocenjevala po prvi epizodi, je ne bi pogledala več, ampak je bilo že v prvi epizodi mogoče začutiti tisto kemijo med Hande in Keremom, Edo in Serkanom, o kateri se tako zelo piše. Predvajala se je ob 18. uri in tako je prišla kot naročena. Sedaj pa se je začelo pravo dogajanje v seriji in tako je že bilo nekaj vročih scen med protagonistoma. In moram priznati, da me je presenetila. Čeprav je bila Erkenci Kus (Jutranja ptica), tudi tako velika uspešnica v Turčiji in tudi pri nas, mi nekako ni bila všeč. Sicer sem rada ujela kdaj Canove trebušne mišice, ampak ni mi bila preveč všeč. Moram priznati, da so me na Popu presenetili, da so jo tako hitro uvrstili v program, me pa skrbi, kaj se bo zgodilo, ko bomo dohiteli Turke. Zagotovo nas čaka usoda serije Elimi Birakma (Podaj mi roko). Takrat ste morali na drugo sezono čakati skoraj eno leto.
Sem pa sedaj v dilemi, katero serijo naj gledam. Čeprav bo vsaj zaenkrat obveljala, še kar trenutna. Pač mi je Izgubljena čast, še vedno za odtenek bolj všeč. Tako da ostajam na eni epizodi romantične doze.
Katera pa je bolj všeč vam? Katero spremljate? Čakam na vaše komentarje.
