V petek se je od slovenskega programa Planet TV, poslovila serija Fatmagulun Sucu Ne? (Izgubljena čast). Ena od redkih turških serij, v zadnjih letih, katerih sem pogledala skoraj vsako epizodo. Oziroma sem zamudila manj kot pet epizod. Res je, da je šlo za staro turško serijo, ki so jo snemali pred več kot desetimi leti, ampak res odlično narejena. Serija mi je bila všeč, mogoče bi le skrajšala dogajanje iz zadnje epizode, ko so se vrnili na začetek. Ne bi pa bilo slabo videti, kako bi npr. izgledala družina Kerima in Fatmagul nekaj let kasneje.
Turške serije so mi v zadnjih letih res prirasle k srcu, predvsem pa rada spremljam takšne, ki so čimbolj približane realnosti, pa naj bo še ta tako kruta. Pred tem sem tako zvesto spremljala še uspešnici Anne (Mama) in Sen Anlat Karadeniz (Rešeno življenje). Všeč mi je izbira serij na programu Planet TV, precej bolj od tiste, ki jo ima Pop TV. Tudi Zalim Istanbul (Kruto mesto), sem spremljala nekaj začetnih epizod, nato pa odnehala. Sedaj, ko se predvajajo zadnje epizode, pa jo bom začela spremljati ponovno.
vir: azteca
Mi pa ni bila všeč izbira telenovele Cuando Seas Mia (Ko boš moja), ki so jo ponovno predvajali na Planetu. Preden se je začela ponovno predvajati, sem se spraševala, zakaj je nisem spremljala na Popu. In sedaj mi je popolnoma jasno. Če je kdo, tako kot jaz, malo pogledal zadnje epizode, mislim da mu je popolnoma jasno. Nenormalno je, da so telenovelo tako zeeeeeelo raztegnili. Saj se približno zadnjih 100 delov, vrtijo v krogu. Res mi ni jasno, kako je bila lahko takšna uspešnica tako v Mehiki, kot tudi drugod po svetu. Meni preprosto niso všeč telenovele, ki imajo tako veliko delov. Mislim, da če bi se končala pri 100 epizodi, bi bilo povsem dovolj za takšno telenovelo. Silvia in Sergio imata odlično kemijo, to pa je tudi vse, kar je vredno omembe glede te telenovele.
Glede preostalih dveh serij, Uttaran (Zapuščena) in Istanbullu Gelin (Istanbulska nevesta), pa lahko rečem le, da naj gleda to tisti, ki so mu takšne zadeve všeč, meni pač niso. Indijske me ne prepričajo. Turška serija, se je predvajala in sem pogledala, kar se mi je zdelo zanimivo (prva sezona), preostalo pa nisem in niti ne mislim.
vir: tvdramaturkee
Nekako pa me Pop TV, ne more prepričati s svojimo izbiro turških serij. Pred kratkim sem se odločila, da bom spremljala serijo Cennetin Gozyaslari (Solze v raju), res sem se trudila, ampak obupala že po nekaj epizodah. V zadnjih letih, sem bolj pogosto spremljala le Dolunay (Ko potrka ljubezen). Preostalo pa me ne pritegne, pa če se še tako trudim. Tudi Engin Akyurek, naj bo še tako čudovit, kot Kerim v Fatmagulun Sucu Ne? (Izgubljena čast), ampak v vlogi Omerja v Kara Para Ask (Usodni diamanti), ga ne morem spremljati. Ne morem spremljati neko turško serijo, kjer je toliko kriminala. Ne morem. Nisem pogledala niti epizode serije Kara sevda (Moja boš), pa čeprav se je predvajala dvakrat, niti Siyah Beyaz Ask (Lepotica in zver). Pogrešam dobri stari Pop TV, ki je izbiral in predvajal najlepše in najboljše telenovele!
vir: televisa internacional
Tako, da moja prva izbira ostaja program Planet TV. Sploh pa se veselim vrnitve telenovele La Usurpadora (Prevare). Škoda mi je le to, da se bo predvajala v tako zgodnjem terminu ob 16. uri, tako da bo časovni zamik ponovno v akciji. Komaj čakam, da ponovno vidim Paolo. Glede telenovele Te Doy La Vida (Podarjeno življenje), pa jo priporočam vsem, ki obožujete prave telenovele, ker to je ena izmed njih. In verjamem, da se bo s svojim dotikom realnosti in predvsem zelo ganljivo zgodbo dotaknila vseh vas….
