Obdelovanje lastnega vrtička je povezano s številnimi pozitivnimi vplivi na zdravje. Pri tem nimamo v mislih le tega, da je to pot do lastnega, ekološkega pridelka. Tudi to je namreč eden izmed tistih primerov, ko ne šteje zgolj cilj, ampak tudi pot. Že samo delo na vrtu ima namreč številne blagodejne učinke. Poleg pozitivnih vplivov, povezanih z rekreacijo, naj bi bogastvo mikroorganizmov, s katerimi lahko pridemo v stik na vrtu, pomembno prispevalo h krepitvi imunskega sistema …
»Hipoteza o higieni«: je sodobno okolje zares preveč sterilno?
Epidemiolog David Strachan je leta 1989 predstavil zelo zanimivo in kontroverzno hipotezo o tem, zakaj prihaja do vse večje razširjenosti alergij in podobnih težav, povezanih z imunskim sistemom. Glede na ugotovitve dr. Strachana naj bi bilo to povezano s skorajda pretirano sterilnim okoljem, v katerem se giblje sodobni človek. Človeška evolucija naj bi bila namreč vseskozi tesno prepletena z mikrobiološkimi organizmi. V telesu je bilo mogoče najti številne kolonije mikroorganizmov, ki imajo pomemben vpliv na zdravje. Mnogi mikroorganizmi lahko seveda zdravje ogrozijo, po drugi strani pa je med njimi tudi ogromno takšnih, brez katerega si dobrega zdravja skorajda ni mogoče predstavljati. Takšni so na primer t. i. probiotiki oziroma koristne bakterije, ki bivajo v našem črevesju in ki lahko posredno vplivajo tudi na naš imunski sistem.
Ohranjanje dobrih higienskih praks, vendar pogostejši stik z naravnim okoljem
V preteklosti so ljudje s hrano v telo vnesli precej večji nabor mikroorganizmov. Podobno je veljalo tudi za vodo in celo za zrak, ki so ga dihali. Ker je lahko imunski sistem računal na stalni dotok teh »bioloških turistov«, mu ni bilo treba razviti določenih funkcij, saj so te naloge prevzeli določeni mikroorganizmi. Ko se je dotok teh mikroorganizmov praktično čez noč močno zmanjšal, pa so se pojavile težave. Postopki, kot so pasterizacija, prečiščevanje vode, razkuževanje ipd., so seveda po eni strani izjemno pozitivno vplivali na zdravje prebivalstva in pripomogli k podaljševanju življenjske dobe.
Vendar pa imunski sistem kljub temu pogreša določene »stare prijatelje«. Pri problematiziranju pretirane sterilnosti sodobnega okolja tako ne gre za pozive k opustitvi zelo koristnih higienskih postopkov, ampak predvsem za opozarjanje, da smo se morda vendarle pretirano izolirali od skupnosti različnih mikroorganizmov, ki so imeli pomemben vpliv na človeški razvoj. Eno izmed opravil, med katerimi lahko vsaj za krajši čas ponovno vzpostavimo stik s temi mikroorganizmi, je prav delo na vrtu.
Bakterija s protivnetnim delovanjem, s katero se lahko srečamo prav med delom na vrtu
Ena od bakterij, odkritih v prsti, ki so še posebej koristne za imunski sistem, naj bi bila Mycobacterium vaccae. Gre za nepatogen mikroorganizem, ki v naše telo običajno pride med zadrževanjem v naravi, in sicer tako, da ga vdihnemo. Prisotnost te bakterije naj bi pozitivno vplivala na naše razpoloženje, energijo, spomin, spanje in seveda tudi na imunski sistem. Glede na novejše raziskave naj bi šlo za mikroorganizem, ki poskrbi za protivnetne učinke – prav kronična vnetja v telesu pa so eden glavnih znakov, da naš imunski sistem ne deluje tako, kot bi moral.
Stik s takšnimi »starimi prijatelji« je tako vsekakor dober razlog za to, da poskušate svojo imunsko zaščito okrepiti tudi tako, da se lotite obdelovanja vrta. Pri tem si lahko seveda obetate dodatne pozitivne vplive na imunski sistem. Kot je znano, so namreč prav sončni žarki nujni za tvorbo vitamina D – vitamina, ki izjemno pomembno vpliva na učinkovitost naše imunske obrambe.
vir: BODI EKO
